-
1 bottom
['botəm]1) (the lowest part of anything: the bottom of the sea.) dno2) (the part of the body on which a person sits.) zadnjica•- be at the bottom of
- get to the bottom of* * *I [bɔtəm]noundno, tla; vznožje; nižava, dolina; podlaga, osnova; vulgar zadnjica; sedalo; ladijsko dno, ladja; usedlina, gošča; figuratively vzrok, razlog; colloquially vztrajnost; enica (prestava v motorju); najoddaljenejši kraj; spodnje čelo mize, oseba, ki tam sediat (the) bottom — dejansko, pravzaprav, v resnicito act ( —ali stand) (up) on one's own bottom — delati na svojo roko (odgovornost), biti neodvisento be at the bottom of s.th. — biti pravi vzrok česato be embarked in the same bottom — imeti isto usodo, udeležiti se iste stvarito go to the bottom — potopiti se, utonitito knock the bottom out of — dokazati neresnico, ovreči, podminiratito touch bottom — nasesti; figuratively zaiti v hude težavebottom up! — izpij do dna!, eks!II [bɔtəm]adjectivenajnižji; zadnji; osnovenAmerican to bet one's bottom dollar — glavo stavitiIII [bɔtəm]1.transitive verbnarediti dno; preiskati do dna; figuratively dognati, popolnoma razumeti;2.intransitive verbpriti do dna; (on) temeljiti na čem -
2 whatness
[wɔtnis]nounbistvo stvari, pravo bistvo -
3 root
I 1. [ru:t] noun1) (the part of a plant that grows under the ground and draws food and water from the soil: Trees often have deep roots; Carrots and turnips are edible roots.) korenina2) (the base of something growing in the body: the roots of one's hair/teeth.) korenina3) (cause; origin: Love of money is the root of all evil; We must get at the root of the trouble.) izvor4) ((in plural) family origins: Our roots are in Scotland.) korenine2. verb(to (make something) grow roots: These plants aren't rooting very well; He rooted the plants in compost.) ukoreniniti (se)- root crop
- root out
- take root II [ru:t] verb1) (to poke about in the ground: The pigs were rooting about for food.) riti2) (to search by turning things over etc: She rooted about in the cupboard.) brskati* * *I [ru:t]nounkorenika, korenina, koren; figuratively koren, izvor, poreklo, izvirna oblika; vzrok; temelj, osnova, jedro, srž, bit; mathematics & grammar koren; plural vznožje (gore)root and branch figuratively korenito, temeljito, popolnoma, radikalnoroot of the matter — jedro, bistvo stvaricube root, third root mathematics kubični korenDutch roots plural cvetlične čebulicesecond root, square root mathematics kvadratni korento destroy root and branch — popolnoma uničiti (iztrebiti, izkoreniniti)to lay axe at the root of — posekati korenine (zla itd.)to strike at the root (of) — udariti po korenini, odrezati korenino (česa)to take (to strike) root — pognati korenine, ukoreniniti seto take root from — imeti svoj izvor v, bazirati nato tear up the roots — izkoreniniti; iztrebitiII [ru:t]1.transitive verb & intransitive verbgloboko posaditi, vsaditi, ukoreniniti; vcepiti, vliti; ukopati, pribiti, prikovati koga (kot s korenino);2.intransitive verbukoreniniti seobedience rooted in fear — pokorščina, ki je osnovana na strahuto stand rooted to the spot — biti, stati kot v zemljo ukopanto root out (up) — izruvati, izpuliti, izkoreniniti, uničiti, iztrebiti;3.adjectivesestavljen iz korenin; korenski; figuratively osnovenroot extraction mathematics korenjenjeIII [ru:t]intransitive verb & intransitive verb (o prašiču) riti (z gobcem)to root about figuratively riti, bezati, brskati, drezatito root out, to root up — izbrskati, izbezati, izkopatiIV [ru:t]intransitive verb American slang sport navijati ( for za), želeti uspeh; podpirati, zagovarjati, odobravati -
4 point
[point] 1. noun1) (the sharp end of anything: the point of a pin; a sword point; at gunpoint (= threatened by a gun).) konica2) (a piece of land that projects into the sea etc: The ship came round Lizard Point.) rtič3) (a small round dot or mark (.): a decimal point; five point three six (= 5.36); In punctuation, a point is another name for a full stop.) pika4) (an exact place or spot: When we reached this point of the journey we stopped to rest.) točka5) (an exact moment: Her husband walked in at that point.) trenutek6) (a place on a scale especially of temperature: the boiling-point of water.) točka7) (a division on a compass eg north, south-west etc.) stran neba8) (a mark in scoring a competition, game, test etc: He has won by five points to two.) točka9) (a particular matter for consideration or action: The first point we must decide is, where to meet; That's a good point; You've missed the point; That's the whole point; We're wandering away from the point.) točka; bistvo10) ((a) purpose or advantage: There's no point (in) asking me - I don't know.) smisel11) (a personal characteristic or quality: We all have our good points and our bad ones.) (močna/šibka) točka12) (an electrical socket in a wall etc into which a plug can be put: Is there only one electrical point in this room?) vtičnica2. verb1) (to aim in a particular direction: He pointed the gun at her.) nameriti2) (to call attention to something especially by stretching the index finger in its direction: He pointed (his finger) at the door; He pointed to a sign.) kazati s prstom3) (to fill worn places in (a stone or brick wall etc) with mortar.) zamazati razpoke•- pointed- pointer
- pointless
- pointlessly
- points
- be on the point of
- come to the point
- make a point of
- make one's point
- point out
- point one's toes* * *I [pɔint]nounkonica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)archaic bodalo, meč; technical koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla; hunting cilj, postojanka (psov); plural udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen); grammar pika (tudi full ŋ); printing enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi; mathematics točka ( point of intersection sečišče), decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.; physics stopinja (temperature na lestvici), stopnja; geography rtič; geography stran neba ( cardinal ŋs glavne strani neba); točka, kraj, mesto, cilj, namen ( point of destination namembni kraj; economy point of entry — vstopno pristanišče); trenutek, moment (odločilni, kritični; at the point of death umirajoč); točka dnevnega reda ( to differ on several ŋs ne strinjati se v več točkah); poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel ( there is no point in doing it nima smisla to narediti); poudarek ( to give point to one's words dati poudarek svojim besedam); (karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak ŋ njegova močna, šibka točka; it has its ŋs ima svoje dobre strani)economy točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga; sport točka ( to lose on ŋs izgubiti po točkah, ŋs win zmaga po točkah); šivana čipka; music znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek; military predstraža, izvidnica; British English kretnica; economy to be on points — biti racioniran (blago)economy to put on points — racioniratiat all points — temeljito, popolnoma, v vseh ozirihat the point of — na robu, blizuat the point of the sword — z grožnjo, nasilnoat this point — v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)beside ( —ali off, away from) the point — neprimeren, ne na mestuto bring to a point — dovršiti, končatito come ( —ali get) to the point — priti k stvari, priti do odločilnega trenutkato give point to s.th. — poudariti kajsport to give points to s.o. — dati komu prednost v igri, figuratively biti močnejšifiguratively nine points — skoraj vse, 90 procentovpossession is nine points of the law — če kaj imaš, imaš vedno pravin point — ustrezen, umestenin point of fact — pravzaprav, resničnoto make a point of — vztrajati na čem, poudarjatisport to make ( —ali score) a point — doseči točko; dokazati resničnost trditveto make s.th. a point of honour — smatrati kaj za častno zadevoAmerican point of origin — kraj poreklanot to put too fine a point on it — brez ovinkov povedati, ne prikrivatito press a point — vztrajati pri čem, pritiskati na kajpoint of no return aeronautics nevarna cona, figuratively od kjer ni vrnitveto stand upon points — paziti na vsako malenkost, biti prenatančento stretch ( —ali strain) a point — narediti izjemo, pogledati skozi prstepoint of view — stališče, mnenjethat is the point — to je vprašanje, to je poglavitna stvarparliament point of order — dnevni redII [pɔint]1.transitive verbostriti, šiliti (svinčnik itd.); figuratively poudariti, poudarjati (svoje besede); meriti, nameriti (at na); mathematics označiti decimalno mesto s piko, vejico; označiti z ločili, točkami; prekopati zemljo; upozoriti;2.intransitive verbkazati s prstom (at, to); upozoriti na divjačino (lovski pes); ležati, biti obrnjen, gledati (to na; hiša); medicine zoreti (gnoj)to point one's finger at s.o. — s prstom koga pokazatito point (up)on — (oči, misli) upreti v, nato point out — pokazati, opozoriti na kajto point up technical zamazati razpoke, luknje v zidu; pokazati (s prstom, glavo); American podčrtati, poudariti -
5 heart
1. noun1) (the organ which pumps blood through the body: How fast does a person's heart beat?; ( also adjective) heart disease; a heart specialist.) srce2) (the central part: I live in the heart of the city; in the heart of the forest; the heart of a lettuce; Let's get straight to the heart of the matter/problem.) središče, jedro3) (the part of the body where one's feelings, especially of love, conscience etc are imagined to arise: She has a kind heart; You know in your heart that you ought to go; She has no heart (= She is not kind).) srce4) (courage and enthusiasm: The soldiers were beginning to lose heart.) srčnost5) (a symbol supposed to represent the shape of the heart; a white dress with little pink hearts on it; heart-shaped.) srce6) (one of the playing-cards of the suit hearts, which have red symbols of this shape on them.) srce•- - hearted- hearten
- heartless
- heartlessly
- heartlessness
- hearts
- hearty
- heartily
- heartiness
- heartache
- heart attack
- heartbeat
- heartbreak
- heartbroken
- heartburn
- heart failure
- heartfelt
- heart-to-heart 2. noun(an open and sincere talk, usually in private: After our heart-to-heart I felt more cheerful.) odkritosrčen pogovor- at heart
- break someone's heart
- by heart
- from the bottom of one's heart
- have a change of heart
- have a heart!
- have at heart
- heart and soul
- lose heart
- not have the heart to
- set one's heart on / have one's heart set on
- take heart
- take to heart
- to one's heart's content
- with all one's heart* * *[ha:t]nounsrce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje); plural srčne karteafter one's own heart — po želji, kot srce poželiat heart — v duši, v srcu, po srcubless my heart! — za boga!from one's heart — iskreno, iz srcaheart of oak — srčika hrasta, figuratively srčen človek; leseno ladjevjethe land is in good heart — zemlja je rodovitna, ni izčrpanain one's heart of hearts — v dnu duše, zareslight of heart — vesel, brezbrižennautical my hearts! — tovariši!, pogumni fantje!near one's heart — všeč, pri srcuout of heart — malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)sick at heart — potrt, žalostensearchings of heart — tesnoba, sumto one's heart's content — do mile volje, kot srce poželiwith all one's heart — iz vsega srca, srčno radmedicine disordered heart — srčna nevroza;Z glagoli: to break s.o.'s heart — streti komu srceto clasp s.o. to one's heart — prižeti koga na srceto cut s.o. to the heart — zadeti koga v srce, užalitito do one's heart good — dobro deti, osrečitito give one's heart to s.o. — dati komu srceto grow out of heart — postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)have a heart! — usmili se!to have no heart — biti brez srca, neusmiljento have s.th. at heart — srčno kaj želetito have one's heart in one's mouth — v grlu stiskati, biti zelo prestrašento have s.o.'s good at heart — brigati se za dobro nekogato lay s.th. to heart — na srce položitito open one's heart to s.o. — razkriti komu srce, biti velikodušento put s.o. in good heart — razveseliti, razvedriti kogato put one's heart into s.th. — biti pri stvari z dušo in telesomto set one's heart on s.th. — iz vsega srca kaj želetito set one's heart at rest — umiriti se, pomiriti seto take s.th. to heart — k srcu si kaj gnati, v srce si vtisnitito take heart (of grace) — zbrati pogum, opogumiti seto win s.o.'s heart — srce osvojitiwhat the heart thinketh, the mouth speaketh — povedati, kar ti leži na srcu -
6 merit
['merit] 1. noun1) (the quality of worth, excellence or praiseworthiness: He reached his present position through merit.) zasluga2) (a good point or quality: His speech had at least the merit of being short.) odlika2. verb(to deserve as reward or punishment: Your case merits careful consideration.) zaslužiti* * *I [mérit]nounzasluga, vrednost, odlika, prednost, dobra stranjuridically the merits — bistvo, glavne točke (zadeve)juridically to inquire into the merits of a case — temeljito zadevo preučiti, iti stvari do dnaon its own merits — samo na sebi, v bistvuwithout merit — brez vrednosti, prazen, brez vsebine, neveljavento reward s.o. according to his merits — nagraditi koga po njegovih zaslugah, dati komu kar mu greeconomy merit pay — plačilo po učinkueconomy politics merit system — sistem nastavitve in napredovanja na temelju sposobnostiII [mérit]transitive verbzaslužiti (kazen, nagrado) -
7 hang
[hæŋ]past tense, past participle - hung; verb1) (to put or fix, or to be put or fixed, above the ground eg by a hook: We'll hang the picture on that wall; The picture is hanging on the wall.) obesiti, viseti2) (to fasten (something), or to be fastened, at the top or side so that it can move freely but cannot fall: A door hangs by its hinges.) obesiti, biti obešen3) ((past tense, past participle hanged) to kill, or to be killed, by having a rope put round the neck and being allowed to drop: Murderers used to be hanged in the United Kingdom, but no-one hangs for murder now.) obesiti, biti obešen4) ((often with down or out) to be bending, drooping or falling downwards: The dog's tongue was hanging out; Her hair was hanging down.) viseti5) (to bow (one's head): He hung his head in shame.) pobesiti•- hanger- hanging
- hangings
- hangman
- hangover
- get the hang of
- hang about/around
- hang back
- hang in the balance
- hang on
- hang together
- hang up* * *I [hæŋ]nounnačin kako tkanina (stvar) visi ali pada; način dela; padec, strmec, pobočje; kratek premor; colloquially pomento get ( —ali see) the hang of a thing — dojeti bistvo česa, razumeti kajII [hæŋ]1.transitive verbobesiti, obešati; pobesiti, pobešati (glavo); obesiti (sliko), nalepiti (tapete);2.intransitive verbviseti, biti obešen, obesiti se; nagniti se, lebdeti; obotavljati se (tudi žoga pri športu); American juridically ovirati porotnike pri odločitvihang it (all)! — naj gre k vragu!hang you! — da bi te vrag pocitral!I'll be hanged first! — prej se dam obesiti!I'll be hanged if — vrag naj me vzame, čewell, I'm hanged! — kaj takega!, vrag naj me pocitra!to hang by a hair ( —ali rope, single thread) — figuratively viseti na nitkito hang in doubt — biti negotov, kolebatito hang fire — prepozno (se) sprožiti (puška); figuratively biti počasen, neodločen, omahovati, obotavljati seto hang o.s. — obesiti seto let things go hang — pustiti, da gre vse k vragu; pustiti stvari pri mirusleep hangs on my eyelids — veke so mi težke, oči mi lezejo skupajtime hangs heavy on my hands — ne vem, kaj naj počnem s časom, predolgo mi traja, vleče se
См. также в других словарях:
bístvo — a s (ȋ) kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadéti — dénem dov., zadêni zadeníte (ẹ) 1. premikajoč se priti v sunkovit dotik s čim: v temi je zadel stol; ladja je s kljunom zadela ob čer; zadeti ob podboj; zadela se je vanj, ko je hotela iti mimo / zadeti z glavo ob zid, v strop / trda pest ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogodíti — ím dov., pogódil (ȋ í) 1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti: nameril je kamen v fanta in ga pogodil; pogoditi srno; krogla ga je pogodila naravnost v srce; pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dojéti — jámem dov., dojêmi dojemíte; dojél; nam. dojét in dojèt (ẹ á) vključiti, sprejeti v zavest: končno je le dojel njene besede; šele zdaj je dojel njegovo misel; učenci niso dojeli razlage; šele ko se je vrnil od pogreba, je dojel, kaj se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
globòk — ôka o prid., glóblji tudi globokéjši stil. globóčji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma veliko razsežnost: globok prepad; globok vodnjak; ozka, globoka dolina; jama je globoka / obleka z globokim izrezom; globok žep / zapadel je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadévati — am nedov. (ẹ) 1. premikajoč se prihajati v sunkovit dotik s čim: valovi so zibali čoln, da je zadeval pomol; sedé na peči se zadevati ob strop / razmišljen se je zadeval v mimoidoče; pren. nepošteno ravnanje je zadevalo ob njegov moralni čut //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
agnosticízem — zma m (ȋ) filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem; filozofski agnosticizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíster — tra o prid., bístrejši in bistréjši (í ȋ) 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba 2. sposoben hitro… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čŕn — í ž (ȓ) 1. knjiž., redko črnjava, črno: črn za nohti 2. nav. slabš., zlasti v ruskem okolju preprosto, revno ljudstvo: črn je popivala po krčmah a o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doumévati — am nedov. (ẹ) približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju: doumevati bistvo stvari; delavci so začeli doumevati, da je organizacija nujno potrebna / današnji rod pravilneje doumeva njegovo delo in pomen … Slovar slovenskega knjižnega jezika